ko se vse tvoje idealno in rešeno zruši
Posted by Jasna Dolenc on 30th April 2007
…hm. Ej, kako si vi predstavljate Boga? Kako vi sprejemate Sveto pismo, resnico? In še to: kaj vam pomeni, pot za Gospodom? Vse, čisto vse kar se vas ta trenutek zadeva, lahko rečete, da je spremjemljivo pri Bogu? Katera pot, če za vas obstaja, menite, da je popolna za Boga?
Ne moreš reči, da se ta vprašanja tebe ne tičejo. Potem je odgovor na drugo vprašanje že rešen. Če torej veruješ. Kaj delaš v tej smeri. Če te torej nekega dne pribije, da se boš srečal z Gospodom iz oči v oči po vseh teh zemeljskih spletkah, ne moreš ostati miren. To me naredi nemirno. Želja po močnem uslišanju Gospoda. Strah, da ga bom razočarala. Ne morem mi biti vseeno, saj je rečeno vendar, mi vsak dan, vsakič pri sv. maši, da je pot resnica in življenje, da je ljubezen. A to ljudje sploh slišmo. Pa nam je kr navadn to poslušat. U izi spimo, spimo, spimo. Smo pa res face. Ej, Bog misli resno s teboj, s teboj, s teboj in tud s teboj. Kje je želja da mu služiš, če je on tvoj Odrešenik? In kako si ti predstavljaš to služenje? Ne morš se izogibat, ne gre tako vse življenje, enkrat bo padlo srečanje, enkrat si boš zatisnil oči. Enkrat boš dojel, da Bog res resno misli, da je res živ. Pa se človek znajde v zadregi kajne?
Torej, katera je najbolj prava pot za Gospodom? Zanimivo razmišljanje o tem. Nihče ne more jiti mimo tega, da je edino popolno to, da se odločiš za posvečeno življenje, počasi prideš do tega, da drugo sploh ni sprejemljivo za Boga, karkoli drugega boš v življenju počel, je za Boga nevredno. Žalostni zaključek. Pozabiš na ljubezen. In na tisto prvo kar ti mora pridi na misel ob teh besedah: hodi za menoj: v vsakem bratu, v vsakem sovražniku, v vsakem trenutku, v vsaki težavi, v vsakem veselju, v vsaki zadregi, v vsakem delu… trenutno se mi zdi vse to veliko težje, kot jiti v posvečeno življenje. In če je meni to bolj vredno potem mi je cilj se izpolniti z Gospodom ravno v teh rečeh… in bom tako čutila popolno služenje Bogu. Zanimivo kajne? Torej, pridemo do tega, da ti Bog da svoj pogled in svojo zmago. Hočem reči, da ni ena in edina zmaga na tem svetu že dobro znana, če se zanjo odločiš. In, TI KI TO BERE, IN ti Jasna, kaj Bog ne hoče, da si miren v tistem čemer si zdaj in v kar boš šel? Kaj Bog ne hoče samo enega in to je, da se vsak izmed nas nauči ljubiti. Ljubezen je najbopomembnejša! In mi je nismo osvojili niti vidne pike še ne. Ker hlipamo po nečem več, da se nam še male stvari ne ljubi lotevat. Vse je v ljubezni. On od tega trenutka Bog ni več lari fari v tvojem življenju, ki se oglasi samo ob nedeljah. On je presneto živ v tebi in okrog tebe, kaj boš storil?
Imeli smo tudi vikend stega, članek je že bil na skavt.netu, priporočam. Bili so bogati dnevi. Lepo pogovori, čudovita doživetja, preizkušnje… Želim vam veliko skavtskega duha, ki služi in vas k služenju vabi vedno znova in znova.
jasna, nepopustljiva vidra
Posted in Prosto | 1 Comment »


