Tud največji uporniki blogov tole vsekakor lahko preberejo. Ej že naslov pove vse. Pred dnevi, zdaj so tako lepi, hladni, piha, sveži, sveži sveži mjaaamiii, sva s sestrco res dobre volje odvihrali iz gasilskih vaj. Pripeljeva se našo vasico, ta vas je pač takšna v osnovi kot vse ostale povprečne v Sloveniji. Kaj je pa to? Ne vem, najraje bi… od tistega trenutka naprej se nisem imela pod nadzorom, bila sem samo še za zjokat, prizadelo me je, ne znam povedat, dotalni obrat, kot bi se razsula, sovražila sem….

Pred sabo sem videla beli dim. Počasen, gost….ja, spet iz tistega konca… vse mi je popustilo, počutila sem se… nimam pojma kaj naj rečem kako. Doma je ati kosil en breg, katerga je blo potrebno povilat. Po bajti bi kr lavfala gor in dol…sploh sem bla čist zgubljena, kot se nakaj groznega dogaja, ni mi bilo da bi šla ven pomagat. Ampak šlo je za sekunde. Pograbim vile in grem delat. Hitro…. moje misli, ej ble so tok negativne, da… ma prov so pa ble, šlo mi je na jok, jok, jok, jok… zdrla bi se… šla bi k atiju 50 m višje in mu povedala, vse bi mu povedala…. samo misli misli misli kaj bi kaj bom kaj lahko….

In kaj je bilo? Ja, poglejte, spet mi je bilo na lastne oči dati videt, kok mamo sfalen sistem, ko vidmo pred očmi ljudi ali jih imamo vse življenje, polne denarja, visokega službenega položaja, in so nam že neki bogovi. Ma mrš. Tok sem jezna. Kaj ti je keš? Kaj ti je lep videz? Kaj ti je dober glas? Kaj? No kaj le? Če si pa tok zahojen, da greš folijo za bale delat, kurt!! Oprostite kmetje in ne kmetje ki karkoli podobnega počnete, ampak v teh časih, to kar smo že zakuhali naši predragi zemlji, zame niste normalni, če vam pride kaj takega na pamet. In mene je sram. Zelo me je sram in bedno se počutim, da me takšni ljudje obkrožajo, ampak mi gre na bruhanje, kakšen ponos pa ti vidiš v tem? Saj nič nisi, pa kakšen šef? Od kje? Kakšna bedarija no, si predstavljate folijo od bal? A se vam zdi da to gori? Aha, potem pa ta stvar zgleda tako: jupi, gremo kurt. Fajn, prov mastno se kadi. En dan, zavleče se v noč. Vsi mrzlično zapiramo okna. Jutro, z upanjem, da se ne kadi več. O, super, jasno je… pa pojdimo na svež zrak. Ja, sigurno ja. Tri dni skupaj vse šoder v zraku ne ve ne kam ne od kje. Kok more bit človek zabit, da se loti takega dejanja. Še moj ati se je usmilil plastenk Radenske. Lepo vas prosim, ej, nisem verjela, ali nisem hotla, da obstaja tako neumno razmišljanje človeka.

Ej, drugače pa, saj je čisto razumeti. Ta ogromna želja: samo da zgine, vse naše napake tako prevarano zatiramo in se sprenevedamo, da jih ni več, tud s smetmii je tako, ok samo odpeljati k cesti in jih v eni urci ni več, vav res zakon. Gremo nabrat nove dve kanti. Prosim, vsaj malo truda, poskuste soltirati smeti, vsaj približno, prosim, za zemljo.

In kar se dogodka tiče, s veselim zažiganjem folije za bale. Še nekaj mi je spet prišlo okrog, ko mi zvisi pogled ob ponovnem dejstvu, da med odraslimi jaz osebno ne najdem vzornega človeka. Zmeraj so zame veljali nekdo, ki ima že nekaj pojma o življenjeu, saj veste, polni izkušenj, modrosi in plemenitih dejanj. Takšen človek, ki približno pa že naj bi vedel, kaj je dobro in kaj ne, o poglej, v pričo svojih otrok pa dela takšne traparije.

In ni danes mladina tako grozna. Ne ni. Tisti procent, ko pa se drogira in bluzi na takšen in drugačen način pa so samo odraz, globji odraz življenja starejše populacije. Nekje se je pošteno zavozlalo in prihaja, počasi prihaja na plano, nihče ne bo komentiral, krivi pa bodo vselej nedolžni, tisti ki so bili ob nepravem času na nepravem mestu. Inpotrebno bo tud na starejši populaciji kaj nardit, oz si bo mogla ona sama priznati, da ni najboljša na svetu, ampak da ima veliko stvari dotalno sfalenih, ni se treba samo zgražat nad mladino, ki je ogromno sposobna. Ja, ja… najtežje si je dopovedat, da se je potrebno spremnit, kaj je tršega kot trma človeka, ki se vsako leto stara… že pri ene 38-ih je človk tok zakoreninjen v svojo pamet, da ni šans mu dopovedat, da dela eno stvar narobe.

Tako, zdaj ne gojim več tistega pogleda na starejše osebe, z upanjem kaj vse mi ta človek lahko poda. Ne. VELIKO več sem že našla v svoji populacij ali vsaj maksimalno 13 let starejši, +svetle izjeme. Nanje tudi vem da se lahko vse življeneje zanesem. Pa ni zdaj to fora, da itak da se s svojo populacijo bolje štekam kot pa s starejšo, ne, ker sem tip človeka, ki se z marsikom, ki je v letih prav super razume. Veliko volje pa iz tega negativnega dobim, da naredim mene samo super človeka. Ja, odgovorno, takšno ki pa bo pri 40-ih že vedela, kaj je plastika in kaj je papir in da se vse nabira v prihodnje odgovarjanje.

Malo zdrave pameti ok? In ne popustite, ko bo šlo za dobro naši zemlji, naši prihodnosti. Saj ste že slišali, da bi bilo dobro narediti kaj na zamnjševanju onesnaževanja. NO, to je mišljeno prav zate, če slučajno nisi dobil tega občutka kdajkoli prej. Na tebi je, da skrbiš zanjo, ki ti daje zraka in vode. Samo na tebi.

Drugače pa… ej, uživajte v tem svežem zraku, obdanem s hladom in pihljaji vetra, živite v ljubezni in neprestano prosite za mir v srcu.

nepopustljiva vidra

Le v Bogu umiri se srce, od njega mi pride pomoč, le on je moja skala, moja rešitev nikakor ne omahnem, le v Bogu umiri se srce, od njega mi pride pomoč, le on je moja skala, moja rešitev nikakor omahnem ne. Zaupaj Gospodu ljudstvo božje, izlij ta predih iz svoja srca, kajti on nam je zavetje, zaupajte mu vse, ker mi smo kot dih, on poganja moč

le v Bogu umiri se srce, od njega mi pride pomoč, le on je moja skala, moja rešitev, nikakor ne omahnem. Le v Bogu umiri se srce, od njega mi pride pomoč, le on je moja skala, moja rešitev nikakor omahnem ne. Nikar ne zaupajte nasilju, kajt naše upanje je On…

Le v Bogu umiri se srce. Nikakor ne omahnem. (skupnost Emanuel)

Matura rulzz

jasna

Naj torej spregovorim o nekaj stvareh, ki so mi danes posebej zapolnile sobotni dan. Res je bila polna. Zjutraj v sobo privihra najmlajša sestrca in…. ja vedelo se je, da učenja ne bo nič. Samo jaz in ona. V takšnih situacija se pa človek res vidi kakšen je, otroci te preprosto postavijo pred ogledalo. Najprej me je vprašala, če vem zakaj pada dež. Pravi, da zaradi tega, da lahko rože in drevesa pijejo. Kako preprosto. Potem…. vsakih pet minut z navdušenjem in pogledom polnim upanjem: kdaj bova pospravljali. Super.. hitri sva bili. To, da tako rada pospravlja ne bom razumela nikdar, pa ne da meni to ne bi blo ok, ravno nasprotno, pozitivno presenečena, tako navdušena da lahko briše, pometa…. mislim ne znam povedat kako je srečna ko kaj dela, ko je del tima v hiši. Hudo!! Potem dobiva tel. klic in izveva, da pride na obisk st. sestra s svojo polovico. Sreča pomnožena. Tako se je dan nadaljeval z vprašanjem: kdaj bo popoldan (takrat naj bi se namreč začela polnit hiša). Doživeli sva še tolk utrinkov. In ko sem se obrnila stran od nje, tega malega čudesa, vedno znova me je pribilo. Kakšen otrok. Kaj nam daje Bog. Pa ste čutili to kdaj? Kako otrok dejansko doživlja svet. Neverjetno, to je tok noro, da…. tako blizu ej imamo to čudo, pa sploh ne dojemamo, kok smo odrasli slepi, kok si lažemo v oči, kok uživamo k živimo v varkah…. Ampak ti otroci. Živijo življenje. Povejo kar imajo za povedat. Povejo kaj jih boli, povejo ti da te imajo radi, povej ti tako točno tisto kar čutijo. Strahu jih naučiš ti. Otroci so… tako čudovit zaklad. Da, včasih celo prenaivni.

Otroci so ideal pri Bogu.

Naj povem torej o VARČEVANJU Z VODO PRI UMIVANJU ZOB:

Na to sem postala pozorna mislim da šele ko sem začela hodit k skavtom. Super. Ko me je nekajkrat brcnilo da si med umivanjem zob pa vendarle lahko zapiramo vodo sem na to postala res pozorna. Tako je bilo bolj mirno pri hiši če sem bila v kopalnici sama , vglavnem so se navadili da jasna teži s polnimi usti non stop: vooooodaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa še tamala sestrca je to dojela, da ni kr tko neki za brez veze cigu migu točit vodo, da pa o starejših ne govorimo…. no in s tem ni bilo težav.

Zdaj pa si predstavljajte, da umivate zobe. Ponavadi se to počne dokaj hitro pa še zvečer je in … oh, no pa še zobje. Torej vse strmi nekam naprej… vse bi bilo na hitro… in hitro je že umivanje zob. Kaj pa se je meni naredilo nekajkrat nazaj? Hitro umivanje zob ni bilo dovolj. Hotela sem več, če tistega več, tistega hitrejšega ni bilo, sem bila nervozna, bi na enkrat kar zaključila z umivanjem. In kaj sem delala da mi je vse potekalo hitreje, da sem vse doživljala v hitrejšem tempu in da sem se umirila? Odprla sem vodo. Samo da je voda tekla, neka hitrost, nekaj kar mi je bilo pred očmi hitro, nekaj kar je drvelo, pa sem bila mirna, pa sem lahko malo dlje umivala zobe. Zanimivo kajne? Ej prov pogrutavščina tole a ni nO? Prov dojela sem se, da mi je lažje z odprto vodo, kr lažje umivam da se mi ne mudi več tolk. To so prov bedne fore, drugač tko da ne misel da se razvajam, o ne ne, ta bi bla grda, ta bi bla zelo podla tako da zadnje čase zelo trpim pri umivanju zob, čeprav sem to vedno rada počela. Pred sabo se tako trudim, da vidim tisto hitro, čisto vodo.

In od včeraj zvečer, še danes sem prav posebej čutila nekaj norega. Ej res. In to je, tisto kar me je v preteklosti mogoče malo zapiralo, a hkrati mislim da tud reševalo. In to je, da se zopet čutim nagovorjeno, da sem močno odgovorna za svoje bližnje. Res, mi veliko pomeni, da mi je dano da se tega zavedam. MOja sreča, moje življenje je odvisno v veliki meri tud od bližnjih, in že danes sem tako močno začutila osebno rast v tem, ja, hkrati tudi mojo rast. Tako se učim odgovornosti. V dveh dneh sem se odločila za dve stvari, za katere bom duhovno skrbela, tičeta se mojih bližnjih. Zelo močna zadeva, zato mi tudi ogromno, veliko, veliko pomenita. Zanju moram delati predvsem na duhovnem področju, v to moram verovati, moram in mora mi uspeti, a brez občestva ne gre. Gre za močno učenje v veri, v zrelo in odgovorno osebo. Veselim se že. In to je še ena stvar ki bi jo rada omenila iz današnjega dne, da sem se tako noro razveselila odraščanja. Tako mislim, da se še nisem. Tako močno sem začutila sebe, kot tisto na katerega se (bo) človek lahko zanese(l). Ej, res Bogu hvala za to voljo, voljo do življenja, do ljubezni. Tiste prave ljubezni. Ki veruje, odpušča, se ne ponaša, ne napihuje, ne iišče svojega, ne mine. To je moj cilj. Živeti v takšni ljubezni njega, Njega in mene. In moram se upreti kakršnemu koli zlu, ki mi bo trzal z dvomi v to vero in upanje ljubezni. Vredna sem.

In še zadnja stvar, najbolj milostna to prelepo in tako močno polno soboto, ki …. je bila sam dotik Boga: čutila sem malega, ki še nežno, nežno dojema svet pod srcem moje drage in tako dobre sestre.

Veselim se jutrišnjega dne, v katerega ne dvomim, nedelja je pred nami, nedelja Svetega Duha. Tok največ se jo veselim, to pa si res štejem za največji praznik, da se bom šla prav znoret na nek način, ima kdo kak predlog??

Upam, da imate kaj od pisanja.

jasna, ja, jasna

Desiderata - From St. Paul Cathedral - Baltimore A.D. 1692

Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen ali ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj.

Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag.

Otrok vesolja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam je svet vendarle čudovit.

Bodi pozoren.

Bodi srečen.

Prebrano pri zadnji uri športne vzgoje v srednji šoli, to je tisto ko sem rekla nekaj vpisov nazaj, da bom prepisala. Fajn ane, me prav zanima kaj vas najbolj vstavi v tem spisu.

Lep teden. Maturantje….Bog ma nas rad

jasna

Darujemo ti to našo maturo, sprejmi jo Bog, kot dar iz srca, ko bomo sami bodi z nami ti, z nami ostani, varuj nas vse dni. Aleluluja, aleluja, aleluja, aleluja, aleluja, aleluja

Darujemo ti, vse svoje uspehe, sprejmi jih Bog, kot dar iz srca, ko bomo sami bodi z nami ti, z nami ostani, varuj nas vse dni, aleluja, aleluja, aleluja, aleluja, alelluja….

Darujemo ti, svoje življenje, sprejmi ga BOg, kot dar iz srca, ko bomo sami, bodi z nami ti, z nami ostani, varuj nas vse dni… aleluja, aleluja, aleluja, aleluja, aleluja, aleluja…

Darujemo ti svoje veselje sprejmi ga Bog kot dar iz srca, ko bom sami, bodi z nami ti, z nami ostani, varuj nas vse dni… aleluja, aleluja, aleluja, aleluja, aleluja, aleluja, aleluja…

Ne joči prosim zdaj poglej me v oči, ali ne razumeš, da to si on želi, njemu te darujem, vem njegova si, naj tvoje se srce v njem spet umiri, verjemi da, to hotel je ONNNNNNNNNNNNN, ki suho zemljo moči s solzami, verjemi, da to hotel je ONNNNNNNNNN, ki je poklical me, naj grem za njim.

PraVIš da ljudje smo angeli brez kril, da po svetu tavamo, tavamo v temi, glej Gospod ti dajem krila golobice, le sprejeti jih moraš in na njih poletiš, verjemi, da to hotel je ONNNNNN, ki je poklical me, naj mu sledim, verjemi da to hotel je on, ki je poklical me naj mu sledim…. verjemi, da…

Sploh te ne poznam, povej mi kdo si ti, saj te naprej poznam, drugačen človek si, ko se dotakneš me in ne vznemirjam te tako kot nekdaj..mmmmm sploh te ne poznam, le senca sebe si, lahko prikrivaš mi, a vem to nisi ti, saj ko pogledam te, vem da ti ne čutiš me, ti ne ljubiš me… roko na srce, nekoč sva se ljubila, a življenje gre le kdo ve kdaj in kje sem te izgubila, roko na srce, vsak zase zdaj živiiva….

Ta luč ki spreminja življenje in svet, ki živi za Boga in zato pušča sled, za vse nas to svet je svetosti, da vsi bi postali kot LUUUČČČČ… ta luč ki spreminja življenje in svet, ki živi za boga in zato pušča sled, za vse nas to svet je svetosti, da vsi bi postali kot Luč… pred davnimi časi za zidovi samostana, tam pri cerkvi sv. dAMJANA, tako kot Frančišek a na svoj način, kLARA živi in moli iz globin, pustila bogastvo, razkošje, dobro hrano, šla na pot uboštva za jezusom predano, še druga dekleta to pot so odkrila Klarinemu zgledu veselo sledila….ker ona je luč ki spreminja življenje in svet, ki živi za Boga in zato pušča sled, za vse nas da vsi bi postali kot lučččč…

Tvoja roka vabi me da skrijem se ji v dlan….

Glej te očke, kakor zvezde, glej pogled svoboden kot nebo, čutiš mir kot rahel veter, ki zdaj veje iz teh malih src, lej ročico ki pomaha, ki se dvigne kot morski val, ki pomaha proti soncu, da odžene vsak vihar… mlad poglej nikoli ne ugasne, če ga vodiš Jezus ti, s tabo skozi žitna polja gremo vsi.. mlad pogled nikoli ne ugasne.. če ga vodiš Jezus ti…

Nič mi ne moreš, če sem ptica, če me zaman loviš. sEM Kakor sanje sem resnica, nikdar me ne dobiš, jaz sem morje jaz sem plima vse imam nihče me nima še, nič mi ne moreš če se skrijem če se zaprem kot noč…raje počakaj da me mine saj ne odhajam proč… jaz sem morje jaz sem plima, sem poletje in sem zima….najdi me najdi me ko si želim… hitro pridi prej ko spet zbežim, plima, sem plima, sem in me ni… luna me zvabi kot da sem brez moči….

Nič mi nemoreš če sem drugačna kakor si ti želiš, meni so zvezde čisto blizu ti pa me tu loviš, jaz sem morje jaz sem plima, vse imam nihče me nima jaz sem plima, najdi me najdi me ko si želim…. hitro pridi, prej ko spet zbežim… plima sem plima sem in ime ni, luna me zvabi kot da sem brez moči….

Poklical si nas v svoj dom, tvoje zavetje vtvoj objem, kjer resnično smo doma, kjer je ljubezen,kjer je objem, tvoj dotik polnost življenja, v tem kraju ni skrbi, tam si ti tam smo mi, kjer ljubezen je doma… pridi pridi sveti duh, blagoslovi nas v studencu žive vode, daj nam moči, pridi pridi sveti duh, blagoslovi nas v studencu žive vode, daj nam moči…

Vzela dežnik sem in palico belo dež je lil na premraženo mesto… lahko pomagam sem te vprašal, preden si stopila na cesto.. in ko si me prijel pod roko se v meni prebudil je ognjenik…koža je kožo sorodno iskala, LJubezen na prvi dotik… v svoji temi se sploh ne predstavljam kakšen obraz imaš kakšno postavo… brez tebe je svet ves mrzel in bled…. več kot pisan si mi na kožo… to je ljubezen, to je ljubezen na prvi dotik….to je ljubezen to je ljubezen na prvi dotik…

Tvoj pogled, kaže mi pot do Njega, tvoj nasmeh je luč v temi, tvoja roka pelje me po poti ki je ne poznam, toda stopam s teboj, poln upanja….TVVVOJJJ POGLEDDD UJAMEM TVOJ…. srce se razplati, osamljenost je del preteklosti, prihodnost smisel dobi…

Manjka ful vejic, ker sem pisala vzporedno poslušanju na računalniku tk da nisem šla popravljat, šlo je za trening

Med prepletanjem različnih namenov teh besedil pa sem hotela izpostavit ravno to čudovitost, ki nam jo Bog ponuja, da je on v vsem. A to mi hočemo a ne?

Lep dan

nepopustljiva vidra

jA, vse skup je kr preveč hudo matura čez švoh teden, pa … jaz večni optimist. Ej, bo že, ni panike, vsem ki vas čaka matura želim, da bi bli v učenju in pisanju mirni in plemeniti. Hm. Ej, ta vikend smo mel pripravo na Kvajdej 2007. Šla sm kr mal slabe volje. Sploh nisem vedla kva naj pričakujem, pa mi je prišlo na vsake tolk časa okrog ušes, da vseeno lahko pričakujem da bo super, saj je to pri skavtih vendarle mogoče upati. Temu upanju sem se malo izogibala in potem, ah spet priletela na rit in si rekla: ja, jasna, kva pa ti misleš?? Sam poglej kakšen vikend!! Vav, ej vse skup je res zakon, sicer me za kaj skrbi, ampak bo že. Hočem izpostavit ponovno tisti močen občutek, tako nežen, a trden, pripadnosti, al ne vem česa točno. Nisem vajena, ne nisem, da čutim iz sočloveka te besede: ja, povej kaj ti misliš. Nisem vajena da brez skrbi kaj povem in hkrati ne pričakujem posmeha in že takojšnjega obupa. S tem me je zaznamovala srednja šola… a skavti so šli vzporedno in zdaj postajajo nad tem kar je šibkeje. Res je nora ta vera, ko ti govori po bližnjih, ej tok močno govori, samo veselje je. In kar se mene tiče, dobro sem, pobiram se, v nekaj povsem novega, zrelejšega, sicer neki ne štekam našga Boga ampak mislem da je jasno ;), res čudovit občutek, ko ti daje moč, kot dekli Gospodovi, za dobro, plemenito, pogumno,drzno, nepopustljivo, nežno, darovano, predano dekle, žensko, ženo, mater. Ej, hvala, res sem srečna.

Kvajdejevci, ne pozabte, ob DEVETIH ZVEČER, vsaj amen za Kvajdej 2007, povabljeni tud vsi, ki ne boste na taboru.

Und še neki slik tja pa sem

nepopustjliva vidra

eJ, halo! Halo! hALO! To the left, to the lef, to the left… Na čem sem že ni važno, naj pa izpostavim tišino zadnjih 14 dni. Kaj je narobe? Dragi vsi in ne vsi ki tole berete ste se kdaj vprašali na podlagi česa bi vi zase osebno lahko rekli, da ste zrela oseba? Če vas tako močne in nad vse plemenite dela dobra služba in popoln partner potem tega ni potrebno izpostavljat, to pri meni nima teže. Kaj je tisto več kar imaš? Ok, se pravi nimaš ničesar “svojega”. Dobro. Potem pa reci kot je danes rekel moj sošolec o prihodnosti: ne vem, nimam pojma kaj bi, bom, je, želim, ne vem sploh, živim iz danes na jutri. Fajn mi je, z ostalim se ne psihiram. Hja.

Nič mi ne gre skupaj, čisto nič. Želim si bedne stvari. Da bedne, ker potrebujejo močno vero…oh, zakaj pa so nekomu lahko te stvari tako samoumevne. Prav.

Želim se veseliti jutrišnjega dne, ko imamo mat. parado… želim se še bolj veseliti današnjega slovesa v šoli, želim se veseliti Kvajdej vikenda, pa ko vem da bom spet tako čudnega razpoloženja, da, tako drugačnega od tvojega, da se spet ne bo nič razumelo. Super, utrujena sem.

BiPi

nepopustljiva vidra

no, pa je blo. Konec, konec, konec srednje šole. uf. Dva tedna še do mature in potem bomo vvsi spet srečni. Ah no, sj ni take krize. Kar se zadnjega letnika tiče imam dosežen cilj, super znak da ostajam nepopustljiva, drugače pa se stiska pesti za zadnja popravljanja predmetov za sošolce. Sicer mi gre strašn na jetra, ampak tok zelo grd pa odvraten mi je tist sicer realen odnos med letom, na koncu pa taka sladkost ma da bi jo šla ne vem s čim kisat. No k smo že pri kisu, morem povedat da sem po ene petih letih spet jedla kisan mlek, še zmer je dobar

Bliža se petek. Joj, kok težko čakam. Že jutr pa se v Kranju začne uličnin misijonViii. V petek je tako zvečer tudi v okviru tedna mladih prepevanje pred cerkvijo, v mestu. Takšne stvari so mi res sanjske. Tok noro sproščene. O, Bog hvala največ Ja, v soboto pa že uletimo v Komendo na vikenD Kvajdeja, to bo tud še zanimiv, bi blo dobr da doma čimprej povem da me spet ne bo doma, hm. Sicer bo pa dost basal, komu je blo treba mature…

Za zadnje tedne lahko povem nekako boleče bivanje v odraščanju, in temu nekako tudi prvi oster pogled v oči. Tud kar se vere tiče in potem še kup zadev… ja, upam da se vsakogar tako prepuca, ker se mi zdi, da potem pa je življenje res lahko jasno, potrebno je. Če ne že na daleč ŠNUFAŠ laž, laž, laž in beg. Tega res noben noče, ampak ravno to te tak hinavsk vase vpelje, da si na enkrat v tem in pol… prideš celo do tega, da si pripravljen sicer malo nejevoljno to sprejeti.

Naj omenim čudovito “slovo” od profesorice za športno. Sicer se ji je večina punc sila upirala, ker je res tok polna energije in vsega, vsega, da… ne vem. Škoda ker jih danes ni blo veliko, dalo pa bi spoznanje, da je bilo lepo, seveda je bilo, kljub vsemu. Sedele smo v krogu ob glasbi in nam prebirala neko besedilo (ga napišem). Na koncu smo se objele in želele vse dobro. To je okvirno povedano. Ampak čudovit občutek, ko ji pogledaš v oči in ti s pogledom pravi, ej punce super ste ble res, želim vam vse dobro v življenju, čutiš da te je vzljubila, na tisti nežen način, ki ga premore ženska.

Kaj naj lepega še povem. Hodim po nori poti, res. Sploh ne dojemam. Zato tud ni tolk usmerjenega pisanja, nekako ne upam še. Rečem pa vam, biti skavt in hoditi z Jezusom, no dost je že če se On kr sam povabi zraven, je ZLO PUSTOLOVSK, da včasih razmišljamo že o vrnitvi nazaj, ko dobimo že ta petič morsko bolezen in… ampak takrat ne sprejemaj odločitev, takrat le vztrajaj, boti potrpljiv in upaj. Dano ti bo veselje, bo, verjemi da bo. Bog je vendarle dober, mislem pa da me hoče zdele za likalno mizo. AAJA?

dRŽte se, v pripravljenosti!

nepopustljiva vidra

Ta večer imam še čas, da kaj napišem. Zanimivo, ko sem že prišla do tega o čem bom spregovorila, sem se vprašala, če ne bi raje kaj bolj u izi…češ, mogoče je za večino bolj smiselno… klamfati po domač povedan in verjamem da naša pasivnost bolj naseda na klamfanje, kot na kaj resnega. No, glede na utrujenost…bomo vidli.

Pogledujem k temu, kako malo se nas dotikajo takšne in drugačne nesreče pri kateri je vzrok ALKOHOL. Beseda, ki jo zasledimo vsak dan in povsod. Kjerkoli hočeš. Zato ti je, mi je nevarno samoumevna. Skozi naša ušesa že spretno švigajo  opozorila o učinkih alkohola … dokler pa ne udari blizu, ti je… nekaj kar se ne tiče tebe, ampak se te stvari dogajajo pet ulic stran od tebe. In zato … joj, zakričala bi, da nimate pojma kaj alkohol naredi. Ja, tudi tebi, ki si še mlad. Ne zglašaj se na en kozarec, ne zglašaj se na tisto žurko enkrat letno. Kako nizko si, da se prepustiš pijači?

Ko je oče pripravljen storiti vse. Ko je pripravljen prodati otroka za en šut… tako bi se govorilo pri kakem norem narkomanu. A alkohol je samo malo bolj pocukran. Ne, ne pretiravam, v tem pisanju je to že izključeno. Hočem ti samo sporočiti, da največji pekel lahko svoji družini prineseš ravno ti. Da, tvoji družini, družina ki jo boš ustvaril, po kateri hrepeniš, a ti boš polnil svojo praznino, tisto kar si vselej zatiskal v kot… ti boš to pridno zalival s steklenico. Ne, ne boš dojemal kdaj boš tako daleč, da ti bo tako sladko prijala steklenica žanja. Žena se bo spretno sprenevedala. Vsepovsod bo ena sama laž in pekel, na drugi strani pa raj, nepopisno čudovit občutek, katerega ljubiš, ljubiš, ljubiš, ljubiš. In temu se nisi pripravljen odreči. Ne za nobeno ceno. Otroku boš nergal v telefon kje je pijača in za slabo povezavo ne bo krivo omrežje ampak tvoja zaves ovita v hlape…. v tako bedne hlape, ob katerih bi se tvoje dete, tvoj otrok, kateri si želi samo živeti, najraje zakopal v zemljo. In življenje tvojega otroka je v samem otroku nič nič nič nič…ker ni in ne bo nikdar doživel pravo otroštvo, pravo mladost, pravo odraščanje… in kdaj bo odrastel ne bo vedel, ker ga bo že od samega zavedanja spremljalo le eno in edino življenje, TVOJE, posvečeno STEKLENICI. In začelo se bo pobijanje. Ne, ne tisto, ko se vržeš skozi balkon. Tisto po delih. Od ene osebe in do druge, in spet do tretje… počasi. Tebi pa bo silno lepo. Ti pa se boš slinil. In drugi dan ko boš trezen, kaj boš mislil? Mislim da ti ne bo žal, ne boš se zmenil za dejanja preteklega večera… ker si usmerjen že v prihajajoči večer, ker točno veš kaj te čaka, ker te že misel na steklenico reši občutenja sramote. Čudovito. Družina ne obstaja. Družina ne čuti. Jaz, sem svet. Mene boste spoštovali. A svoje avtoritete ne bo tako potrebno uveljavljati, saj bo otrok potrpežljiv s teboj, vedno ti bo ustregel, kljub trepetu ob tebi. Ni važno, samo da boš zadovoljen. Jok otroka bo na vrsti na zadnje, v sobi, ob edinem toplem- odeji. Tudi materi bo prijetno. Dotalna nemoč ji bo sčasoma dala vedeti, da je okus steklenice prav prijeten… ne samo to, dragi mož, ljubim te, mi trije smo idealni skupaj. In svet bo lep, in tvoja družina bo blestela v tvojih očeh.

Vedi, da si za to, kar sem napisala odgovoren ti, ki to bereš, da alkoholizem prepričuješ na tak in drugačen način. Ti si vzor. Pa bodi star 40 30 20 10  let… ni važno. Če te moti beseda alkohol in poleg tega vsa panika tvoje stare babice ob tej besedi pa pozabi na to besedo, ker ti mora, mora biti jasno, da je veliko več.

Potrudi se, prepreči ta pekel v sebi in svojim bližnjim, kljub temu da imaš mogoče občutek da nisi temu niti malo blizu.

In to kar sem zgoraj napisala niti približno ni pravljica. TO se dogaja, in to je še milo, to je še presneto milo.

Zato potrebuješ MODROST, zato potrebuješ plemenitost, zato potrebuješ Boga. Če se v tem ne dobite, potem naj vas spreminja samo misel na svojega dragega otroka, ki sprejema to bolečino. Otroka, ki te dojema bolje kot je videti, otroka, ki zjutraj vstane in pomisli kako je njegov oče odšel v službo namesto, da bi ga skrbelo kaj drugega, otroškega, otroka, ki ga je strah domov, ki bi raje pobegnil, pobegnil tako daleč od tebe, ki si mu oče, ali mati… ne dovoli tega nikdar da se ti zgodi. Nikdar ne dovoli, da boš ti krojač tega pekla, niti pikce prisotnosti si ne dovoli, niti za sekundo v življenju ne poglej otroku v oči pod vplivom alkohola. Nikar. Ker je tako hudo.

Upam da ste doživeli in preživeli praznike … eni na morju, v hribih, kolesih, pred računalniki, pred zvezki… vsak po svoje. Pomembno je, da ste zadovoljni, oz če ste ali niste to si boste tako ali tako samo določili, ne vem sicer po kakšnem kriteriju spet, pomembno je torej samo da sprejmete in naredite neko refleksijo in nikar si ne dovolite, da od doživetega ne naredite koraka naprej. Vsak ga je deležen.

Bo dovolj ane?

Vsem, ki opravljate letošnjo maturo želim res blagoslovljene priprave polne vztrajnosti in optimizma. Še vedno je bilo dobro izpeljano!

nepopustljiva vidra, jasna

…vabim te da spregovoriš o tem kar čutiš med prijatelji, med neznanci. Vbistvu gre samo za to, da izraziš svoje mnenje, svoje navdihe. Nekdo je tega navajen nekdo ne. Je pa težko. Vsaj začeti. Ker mogoče svoje uspehe vidimo samo v zrcalu svoje okolice, ampak naš uspeh je nekje drugje. Ti moraš graditi na nečem močnejšem, jasno je, da ti nič ne more biti tako stoprocentna opora kot tvoj Gospod in tvoj Bog. Ne boj se ga, saj hoče samo prijateljstvo, to pomen da tebe in nas vse prav zabavno sprejema v ta življenje. Tako da nam je res lahko veliko lepše kot je.  Zato spregovori tudi z njim. Veselim se s tabo ki to bereš, ko pomisliš, da je pa vera res čudovita.

Lahko spregovorim tudi jaz: ta trenutek me je strah. Močno strah. Za nekoga, moje krvi… za nekoga ki mi je močen vzor. Pa ne morem… nič ne morem. Bog, zakaj takšno križičše, ko moram samo obsedeti?

Slike: vikend stega, maturanc. Avtor: Škofja Loka 1, Dolenc M.