Tra-la-la…

Em, vbistvu se hočem že s pozdravom navdihnit za pisanje. Gr, pa pomojme, da ni vžgalo.

Kdaj sem nazadnje pisala, a ni bla 16.9. Stična?…ja hudo. Blo je vse res zanimiv. Ponoči iz petka na soboto (tehnična, od čet. v stični̷ se mi je prov mešal že, da je bil dež… sploh nisem dojemala vsega. Res lepa Stična, kako ji uspe, da je vsako leto tako presneto drugačna in najboljša?

Eh, proti koncu meseca pa? Ja, ja… taborna šola. Ej, tisti k ste že bli, sj vam je jasn ane, tisti k še niste šli… ej tud če mate namen oditi od skavtov, na zadnje proslavite z udeležbo na taborno šolo (hihi, da se premislete ;)). Blo je res zakon. Kaj točno? Ej, pa sem tu, ne vem točno kaj, oz vem, pa to ne znam opisat, še boljše, opisat se niti ne trudim…. Naša taborna šola se je imenovala Vejka iba, tku rečejo veliki ribi otroci. Kaj pa so otroci, hehe da da, luč sveta, kdor otrok ne sprejme in ne postane kakor otrok… pol ma dolge računice pred Bogom Torej,  ni konkurence, boljšega imena ni.  Imeli smo Jonovo zgodbo. EJ… pojma nisem imela za kaj se gre. Prvič sem slišala vse. Prov hudo. Res no. K sem pa to zgodbo poslušala, ej to da je Jona riba pojedla… pa da ga je pol kr nekak pobruhala ven na obalo… ej to sem pa že mogla bit mal otroka, da sem jo sploh lohka poslušala da se razumemo, vse skupaj karkoli se dogaja ima globjo razlago, ne samo riba pride poje pa pljune vn skratka in vglavnem, super res, pa DA je bil Robi Friškovec… ja lol, kva je boljšga. Take rabmo mladi, kot je on. Se pravi, realne, močno realne in še močneje iskrene… to je to. Nobenga pretvarjanja pa izogibanja. Če je stvar kruta je pač kruta, če je lepa, super, pejmo se znoret.

Od zadnjega do prvega udeleženca… za vse močno verjamem, da je bil tako močno v načrtu Boga, da ga srečam, da boljše skor ne more bit planirano. To sem močno čutila, že zaradi tega, ker je bil tisti teden pred taborno šolo naliv po Sloveniji.. Železniki, hja, sory Bog, sam to d se je to zgodil in da ti mene hkrati pošiljaš na Tš uživat… tole si pa zlo faliv, ej priznej, tole pa je bil zadetek v meglo….po takšnem očitanju našemu Vsemogočnemu sem se še vseen odpravla na Tš… rečem pa vam, da sem kr težko dojela vse skup… ma ne tle sem pa res misenla, da bi blo boljš da sem doma…. oz v Železnikih… ej… ne bi rekla, bla sem točno tam, točno s tistimi, s katerimi je bilo najbolj potrebno tiste dneve. Te dneve s tš, sem jaz preprosto potrebovala… tak da… Bogu hvala, za ne vem kolk časa mi je dal spet vedit, da lej oprost, ampak on ne fali kr tko

Hja… kaj naj še povem….Veste ti dnevi so precej zavestni. Razmišljam o talentih, o osamosvajanju, pomenu družine…. Dobivam nove pomene nekaterih področij.

Te dneve so bili po meni storjeni tudi čudeži. Verjamete v to? Se je v starih cajtih našu kkšn norc, ki je to na vse pretege trdil in je blo konc, al je postal slaven al so ga pa tepl… eh, najbrž je blo tko …

Veste, v 21. stoletju so pa najbrž tud čudeži drugačni kot včasih ane? To je precej jasno… Čudež meni osebno ne predstavlja npr konkreten čudežni dogodek, konkretna spremembna…ne. Po tem danes sicer hrepenimo, po takšnih čudežnih spremembah. Joj kok bi blo super, čez noč obogatim, čez noč spregledam, čez noč shujšam, čez noč postavim hišo, čez noč dobim službo…

Em… sj se štekamo, da to ni to ane.. to vbistvu niti ne zasluži naziva; čudež. Skratka in vglavnem čudeži danes, so … močno navzoči med nami. Se vršijo in mi smo del njih. To jaz zdaj ne nakladam, to je resnica. Mi tega ne dojemamo, še.  Oz nekateri vsekakor. Težko pa je imeti oči in misli preproste in takšne veste otroške, navdušenja polne. Predvsem se zavedaj, da igraš vlogo v čudežu, ki se bo dogodil jutri, v ponedelje, v torek…. jaz sem v to prepričana. V vsakomur, ki ga srečam, kaj je bolj norega, kot pomisliti, da ti je on tisti trenutek podan na pot načrtno in da je vse srečanje skupaj tako presenetljivo, da se po tem samo zazreš in rečeš; vav. Tega pa nisem pričakovala, ma na začektu mi je že zgledal tak zoprno…

To dojemat zadnje čase mi je res zakon. Da ti noben ni tujec. Ej to prinese  čut za čudeže. Res. To je res noro. To kar ti je po prvem sprejemanju “tujca” dano, to čudovito srečanje…. ta dialog, te misli, ta odprtost… kaj se to vse dogaja…. prov… uf

Kako in kaj živeti za čudeže sveta ne znam povedat. Verjetno pa je potreben globok notranji mir. Globok pogled.

Veste, potrebno je nekomu reči, svojemu prijatelju, svojemu ne vem komu, kdor se z vami pač giblje, da vam nekaj pomeni. Potrebno je pogledat v oči in v trenutku zavedanja, da stojite pač na dveh nogah, na zemlji, rečete nasprotni osebi, da vam nekaj pomeni, da vam pomeni, da je z vami. To ni kot pravljica in to se niti ne dogaja samo v pravljicah. Ne, to moreš ti nardit. Če smo iskreni naše srce kriči po tem, da to storimo. Še najmanj, da nas je strah to storiti. Kakršen koli odziv… to je to.

Veste kaj, če sem jaz prebila led, ga lahko vsakdo, ki  mu je to čisto nemogoče…

molite za mir. Kako to “molite”,  eh, že vaša misel naj bo čista in vedra, zaupanja in modrosti polna…. pa bo prav to čudovita molitev… sj On vas pozna, tak da ni panike

 Še to…

…. ali se uresničuješ v tem v čemer si želiš?

Bodite v miru, ker v njem je zakon…..

 p.s.. drugač se je pa začela šola hehe… ej jej jej je zanimiv. Iz tega poletja pa res nekaj slikc, trenutno sem koristla samo tist kar mam na rač. ker ne morem nobenga cd-ja dat v rač… grr

1. Tš 2007 Vejka iba, tisti dan, ta skupina

2. Vera in luč, z mano Damjanca na vozičku in Renata. Obe čudoviti lučki in učiteljici življenja

3. Tš 2007 Vejka iba, med sveto mašo, takle mamo Robi jo je mel

4. To je pa iba. mislem da ni tista k je Jona pojedla

5. Kvajdej 2007, jambor…. oooooooooo

6. Kvajdej 2007, no to so pa fantje vsakomur v vzor iz Šk. Loke iz PD (brez pretiravanja :))

7. Kvajdej 2007, em tale igrca mi je zmer odprla oči in usta, mislem da je Komenda 1 navdušla

8. Tš 2007, Vejka iba, v cerkvici na hribčku, spali pod klopmi… bilo? Ej, noooooorrroooo!

jasna