SIGA
Posted by Jasna Dolenc on 11th Februar 2008
Uf,
torej. Vzela sem si čas. Recimo.
Non stop dogaja, non stop fura vse po svoje. Grrr. VSE PO SVOJE. A ste kdaj zaštekal, da gre čist vsaka stvar po svoje? He… joj, smešn do konca pa še nazaj. Spet vsa trema, vsi dvomi, vsi strahov pogrnejo po celi črti. To ligo počasi, počasi zapuščam.
Ati jedel je klobaso = ati je jedel klobaso.
“Aaaaaaa že vem kva točen je to!”
Kaj?
“To (klobasa) je mal tud od pujsa.”
Ja, mal tud verjetno ja. No, pa že.
“No, vbistvu je ta klobasa od pujsa rep.”
PADLA V SMEH = ati od smeha v talar, jst pa v pomite posode.
Eeee, no to pa glih ne. Pujs ma pa bl mejhn rep, sj veš. Pa tak bl, zavit.
“Aja! Sj res, hijooo :) tak je zavit ane, (prstki rišejo), pa tk miga z njemu ane, kot veje na drevesu?” =retorično vprašanje.
VSEM O VSEM JASNO.
Rahli pomisleki:
Sobota, 9.2.2008 = dan po Prešernu
“Jasna! Ej, zakva se ti učiš, če pa jutr nimaš šole?”
DRAGA Mala, ko bi ti vedela, da je bla to druga sobota v mojem življenju, ko sem pogledala v zvezke.
____________________________________________________________
Ko bom velika, bom verjetno tudi odrasla, bom svobodna.
Ko bom velika, bom tam.
Ko bom velika bom z njim.
Ko bom velika si bom upala.
Ko bom velika, bom vedela čemu.
Ko bom velika, se bom nasmehnila in rekla: velika? majhna? KDOR NI KAKOR OTROK, a štekaš OTROK, TA NE PRIDE V BOŽJE KRALJESTVO.
Eh, jasna, jasna… tup, tup, tup, tup, tup…ne želi si rasti, ne želi si hrepeneti po minljivem, ne želi si tistega… daj no.. saj veš, da ni nič, nič nič nič nič nič….
Spoznavam… So mi takšna spoznanja že malo grozna, tako da sploh ne vem kako o njih govoriti, ker jih ne gre uizraziti ( u- z namenom :)) . Ni mi jasno to, kako mi je dana razodeta Božja beseda, kako močno mi je dano izkustvo z Gospodom…. kako in kdaj zaplavam v občutek, da pa je vse skupaj še vseeno, tako.. ja možno, da neresnično. Je, v meni močno je in vem da je.. vem da je. Izskustvo je edino ki je vredno. Ampak, od kje SVET PRAVLJICE? tRALLALALLA u izi se mi zdi to že višek. Torej to je samo opinka meni, ne vem kako je z vami, verjetno podobno… Ampak dvom v tisto kar ti je bilo na dlani dano, ne dvom, mogoče pozaba in enačenje z .. minljivim…GROZNO!
In, ja, spoznanje, da, jasna, svet se spremika, vse se razvija, super…. pojdi z njim, ženi se… jasna, draga jasna, LJUBEZEN PA JE TISTA VEZ, je in vedno bo, ki dela VSE POPOLNO.
Zakaj potem tem, delati in se pustiti čemerkoli drugemu? Ljudje, ne vem… ne vem.
Križev pot… kakšen boj, kakšna pot vbistvu posameznika, pot norih preizkušenj, tok trdnih padcev… tok veselja…
in spet je le eno….. ja, jasna, jasna, jasna…. ljubezen je vezn ki dela vse popolno….
__________________________________________________________
Ej, ful smešno
TO.
Nisem si zadala noveletnih ciljev. To sem bolj poslušavala od drugih. Menda se pa že spodobi
(okej, malo heca, sicer pa Bogu hvala, za trdne odločitve k poboljšanju) , če le ni vse skupaj klamf, klamf, klamf, buc, buc, buc…
Eh in sem jaz na šalo rekla, dobro, kaj bi bil pa moj cilj… pa sem se rahlo skrila, za klukico sem dobila dve stvari, ki jih vlečem za sabo in sta mi velik izziv.
Razvilo se je iz tega, da sem se odločila, da bo to res cilj mojega leta. POleg drugega, ki mi veliko več pomeni.
No a vam povem kateri dve stvari:
- Tečaj šivanja in peči domači kruh.
- No seveda je psihologija takšna, da se mi zdaj posebej fajn zdi vse skupaj tudi zaradi tega, ker se je vse tako namenilo, da se je začelo uresničevati skoraj samo od sebe.
Že kr ponudila se je priložnost, in že sem pekla kruh. SREČNA SEM! tO mi res velik pomen.
Za po vrhu vsega, ja, doma sta se ati pa mami sama od sebe končno namenila kupti nov šivalni stroj.. ne me vprašat kdo jih je uščipnil. Jaz ne. SREČNA SEM. Komaj čakam.
Spremlja me smrt.
Zakaj vidi človek smrt tako grozno. Zakaj ni bela? Ne vem zakaj bi bila bela. Nebesa so lahko zelena. Ampak zakaj npr.
Spoznavam, da s tem ko rastem, smrt tako ranljivo pristopa. Starejši si, bolj te zadene, večje možnosti imaš, da ti umirajo ljudje, ki so ti bližje kot pa npr. pri 12-ih letih… s katerimi si nekaj preživel… delal… In kakšen dotik…
Zakaj vzeti Gospod?
Zakaj je vse tvoje Jasna?
JASNA
p.s. KAKO PRISRČNO: V test za geografijo slavnostno odgovorim na vprašanje, katera kamnina tvori kapnike. da, jasna, da… to pa veš, ops. Jaaa! Nekaj na S… siiiiiii…. ne. SVINGA… In jaz napišem namesto sige, svinga…. NE VEM, NA SMEH MI JE ŠLO IN bilo mi je prisrčno in srečna sem
ne sekiram se.
Posted in Prosto | 2 Comments »


