Regrat s krompirjem
Posted by Jasna Dolenc on 22nd Marec 2008
Po dolgem času je že zaradi tega težko pisat, ker že samo sam od sebe pričakuješ nekaj več.
Hm… sicer pa mislim na vse
Eno leto je že od kar sem začela s pisanjem. Čisto se še spomnim kako se je začelo… natanko se spomnim mojga počutja leto dni nazaj. Letos? Ja, je drugače. Seveda je. Zato je tudi prav, da vmes pisanje utihne. TO je del.
Utihne zaradi tega, ker… preprosto ne gre več. Preprosto tisti trenutek ne razumu ne srcu ne utreza koda: B L O G. … ker se pripravlja na večje oz druge stvari… in te so se zgodile in se še dogajajo, to je več kot pravilno in pravilno je že zradi tega, ker tega niti približno ne uravnavam jaz. Vse teče smo od sebe. Saj ne da se jaz tega zavedam
ampak vem pa da tako je. Hkrati jaz veselo delam vse kontra. Ne zdaj z vprašanjem koliko energije porabim za to (več kot jo dobijo Hrvati od nas ;)) vsekakor ni dobro preveč razmišljat. To spoznavama, da je lahko pravi hudič! To bo držalo. Kje je meja? Nimam pojma, verjetno pa v bližini table Kompliciranje! Torej najti pravo paleto, da se kljub tej drugi, spozna globino in širino.
TOLK STVARI!
Postni čas. Zimovanje. Šola. In tolk ja že prov ni izraza kakšnih stvari se mi dogaja. Mislem, jst sam še gledam. In čedalje bolj se približujem tej aktivnosti: glej in se čudi. Jaz storim Jasna. (TI PA SODELUJJJJJJ!
Stari ej, ne morš vejret. A vam povem varianto verovanja enga osebka? Jasno ji je, da je Bog v Stari zavezi zelooooooooooo grozen. To bi ves čas nekaj pobijal in grozno skratka. NE MOREŠ VERJET!! Staro zavezo zelo dobro pozna, kajti svoji hčerki prebira knjige o SZ. In potem vprašanje: kako mi vemo, da je Bog dober? …in potem…mi ljudje smo pač tako narejeni, da v to mormo pač verjet. Tako pač je a štekate? Mi reče. Druge ni, ti si pač te pa te vrste, ki se moreš vsako jutro znova prepričat, da je Bog dober, še prej, da Bog je. … še naprej monologira. …KER a je že kdo videl Boga? Dvignejo se pogledi. Hehe, seveda da ne. Povesijo se pogledi. In pol se oglasi ena punca
pa vpraša: Kaj pa, a ga je kdo čutil? Ops, zdej jim je pa nerodn. A se to sploh šteka? Kaj je pa to zdej? Mislem čaki, ej, kako pa to? :) // Ane kakšne smešne skrajnosti. 2000 let je mim, pa se vse še zmer suče okrog enga in Edinga. A potem trdi, da ga ni? Ne se hecat. Dobro, recmo, da je. In kaj potem, če je? Hja, kaj čmo delat? Smešno ane, po domače povedan, đabe nam je. Pač je… zmrzne se le tik pred smrtjo. Zakaj se jo bojimo. Ne štekam, zakaj se bati smrti, če si užival vsak trenutek življenja, v posmrtno življenje pa ne verjameš. Čudo ti, zakaj se potemtakem bati smrti? Zakaj ti je žal?? Zakaj vest? Zakaj ljubezen?
KER še zmeraj, bo tvoj Gospod, tvoj Bog. In še zmeraj bo najmočnejši v tebi, ker mu odpiraš vrata.. ja in zapiraš… a on ko vstopi ne izstopi. Še zmeraj moraš ti sam doživeti pogled, ki te gleda. Še zmeraj moraš ti sam stopiti pod vznožje križa in gor videti viseti Jezusa. Ni bil zlat, ne. Bil je… nič. Da je že tebi v sramoto, kaj klečiš pod totim čudakom. Sam, ti sam, moraš priti predenj, ti sam se moraš odločiti in dati prednost. Samo ti sam. In šele po tem Srečanju, boš vedel kaj pomeni MOJ GOSPOD IN MOJ BOG. In šele po tem izskustvu, ki bo tvoje osebno izskustvo z Bogom boš ti vedel zakaj, boš ti natanko vedel zakaj. In po vsem tem boš TIHO. A razumeš, ne boš dokazoval, ne boš izničeval in zatiral, tiho boš, ker boš vedel, da tiste besede in tisti smehljaji niso nič, so še daleč od Boga, ki se DOTIKA! Tebe.
In ko to doživiš ne klobasaš več. Delaš kar moraš v tistem trenutku storiti, ti veš zakaj in si popolnoma miren, ljubiš tiste ki so ti dani na pot, veš čemu in to delaš. Idealno? Bog bi to naredu z nami, Bog nas hoče take… a jaz zase vem, da se te svobode bojim. Te prečudovite svobode.
________________________
Ej, pa kaj je lepšega, ko v PETEK prideš v mestece, izstopiš iz avta, se približaš središču in že od daleč slišiš pesem iz belega kombija z nalepko ribe izza hrbta pa glasba domača… kot da to ni dovolj, zapiha še veter. Pa kako pravi občutek na pravem mestu v pravem času.
_____
Ej, videm da Bog kar šteka moje hrepenenje. Pa če ga uresniči po 5-ih letih pa po petih, ON STORI. On si vzame cajt in vse nardi ob pravem času, vedno najboljšem za vsakogar.
___________________
Kaj je vera? Do letos se mi ni glih sanjalo. Mogoče o tem spoznanju še ne morem govort. Vem pa, da je v veri osnova trpljenje. Križ. Jok. Padec. In ponovno… vem pa, da se v veri rojeva najmočnejše veselje, ljubezen… A, da te to ne prevzame, najprvo je veliki petek. Pa naj bo še tako realno.
__________________________
Bogu hvala za kitaro
pa za tole
C Am Em
There are nine million bicycles in Beijing
Dm F
That’s a fact, It’s a thing we can’t deny
Dm C C
Like the fact that I will love you till I die.
Am Em
We are twelve billion light years from the edge,
Dm F
That’s a guess, No-one can ever say it’s true
Dm C C
But I know that I will always be with you.
Fm C Fm Am
I’m warmed by the fire of your love everyday
Fm Am Dm G
So don’t call me a liar, Just believe everything that I say
Am Em
There are six BILLION people in the world
Dm F
More or less, and it makes me feel quite small
Dm C C
But you’re the one I love the most of all
INTERLUDE (flue)
Am Em Dm F Dm C F C Dm C C
Fm C Fm Am
We’re high on the wire, with the world in our sight
Fm Am Dm G
And I’ll never tire, Of the love that you give me every night
Am Em
There are nine million bicycles in Beijing
Dm F
That’s a Fact, it’s a thing we can’t deny
Dm C F
Like the fact that I will love you till I die
Dm C F
And there are nine million bicycles in Beijing
Dm F C Dm F C
And you know that I will love you till I die!
___________________
pa za to, da je šla dons dobr matura iz zgodovine.
_____________________
pa za regrat, pa krompir, špeha pa ne bi blo treba usvart.
_________________–
za vse, ki se trudjo za uspeh Jamboreeja
_________________
vsakemu želim veliko noč preprosto, da bo več prostora za veselje.
pa vesela ALELUJA!
p.s.
1. imam najboljše starše na svetu
2. ni nujno, da narediš dobro delo, ko družini, ki ti veliko pomeni ustaviš, ko se po dežju vračajo domov. Res je, ni nujno.
Posted in Prosto | 3 Comments »


