Včasih se resno zamislim nad sabo…. “pejmo žvet v Butale!!”

Imam le željo nositi majico obrnjeno okrog in hlače bi tko pošivala da bi ble glih kontra, da bi ble lepše bi jih pobarvala z barvo za želez… te ma ati kr neki na zalogi. V Butalah bi bila uresničena ideja, kako si olajšati žaganje drva.. zakaj bi si drva podajali in to.. pa odmetvali… sekolar se postavi višje, pač, tok visoko kokr misleš drva nažagat do te višine se drva seveda ne nosijo, same se bodo vozile po tekočem traku,  tak tekoč trak… hm kt jih majo v teh trgovskih centrih a štekate in pol na vrhu bi lepo drvo položilo na nihalo in kako bi nihalo nihalo situaciji primerno? … to bi pa mel recimo na daljinca, pa bi samo klik klik in ziiiiiim ziiiimmmm odmetvale bi se s padcem v globino.

V Butalah si žvel tko kt včasih pr nam…. poleti bi se fural okrog s kupi sena… joj kolk bi dišalo… mularija bi se podila po travnikih sena, za nami pa bi skakljale dolge kače, katere bi  zmotili med obedom… in ko bi se seno tlačlo bi se stepli kdo bo teptal… in ko bi ga pospravljali bi komaj čakali, da napoči veliki trenutek… takrat bi namreč z gornjega rošta delali salte.

V Butalah bi rastla trava, med njo čez celo leto narcise in regratove lučke….

V teh Butalah bi imeli nekaj morja, kjer bi deskali.. plezalno steno kjer bi plezali … nikdar in nikoli se nam ne bi šlo za kvalitetne stvari… bili bi mojstri vsega…

Ko bi pritekli v te Butale… bi te bili veseli vsi Butalci… vsakdo bi ti segel v roko in te objel… z vsakim bi se zapodil med krošnje dreves… in ko bi se poslavljali od Butal…. bi slišali krike tanke in debele: radiiii te imamo… ostani butalski!

….

Se vozim v šolo.

Sploh se ne spomnim kakšnega počutja več.

Omejitev 60km/h.

In mi klikne. Mi je to že kdaj?

Svoboda.

Kdaj sem svobodna? Kaj to pomeni, če reče nekdo: počutim se svobodnega.

Nekako splošno se mi zdi, naj bi veljalo… svoboda- vse v zraku. Brez navez, brez dolgov, brez skrbi, brez gužve … kul u lajfu vglavnem in skratka

Ampak ne, meni se posveti druga skrajnost, najbolj svobodnega se počutim, če sem vezan. Močno vezan na nekoga. Skrita potreba!

To je svoboda!

Hm… na prvi pogled res ne bi držalo… a če si vezan na nekaj se počutiš varnega in če se počutiš varnega se lahko počutiš tudi svobodnega.

Če si vezan to pomeni, da z delom sebe pripomoreš v neki napeljavi do priključka na drugi strani.

To pomeni, da si na nek način razpotegnjen.

To pomeni, da nisi sam s seboj. In to pomeni, da si resnično bližje svobodi.

To pomeni, da biti sam s seboj neprestano, je dotalno uničujoče.

(Tukaj naj vas ne moti tist osnovni stik, ki ga naj bi vsakdo izpostavil sam s seboj in ga tudi držal v kondiciji, s tem se namreč strinjam zelo )

In prišlo mi je na misel še dvoje:

1. torej je odlična pot Prostovoljstvo

2. torej se k temu šteje tudi OSEBJE NA JAMBORJU.

Ma še dobro

Se vidimo v Butalah!

jsna

p.s. no potrebno je biti dovolj jasen. Postavi se vprašanje kako bi se pa drva pomikala v smeri proti rezilu. Z daljincem bi premikal sam nihalo. No, za to bi blo pa na stropu drugo nihalo, to bi se pa spet lahko uravnavalo z daljincem. Na koncu bi bil le en batek, da se bi drva zganla naprej.No pa smo rešl :)  Aja, drva so pa različno težka ane… zato bi mogla bit tud moč udarca različna. Za to bi lahko imeli drugo nihalo, ki bi ga aktivirali z enim samim klikom, pa bi se zamenjala, debelejša drva bi šla skoz in spet klik in bi blo spet šibkejše nihalo… To bi bilo več kot solidno, za Butale!

Kaj je najbolj čisto in preprosto razočaranje? 

** Ko vzame vilice, skoraj stopi na stol, svoje telo opre na skrčeno levo roko, oči se zazro v daljavo… v velikooo skledo, kjer je kakopak regrat s KROMPIRJEM. :)  in seveda to še ni konec. Ko njene ročice komaj dosežejo zelenje… se odloči za trenutek, ki je en sam, potem pa nov zalet, da požene male vilice točno tja notr.. točno v tisti kot.. ja, točno tja, kjer je takoooooooooooooooooooo velik, uuu ta je pa res velik, krompir. Viiiiiiiiiiiiii in teža vilice se podvoji, že jo ponosno drži v zraku, še vedno nad skledo. VSI jo gledamo. Vav! Tole je pa dobr spelala. Čeprav, čeprav.. bo potrebno še malo truda, namreč, ona bi samo krompir, na vilici je pa še regrat. Ubere naslednjo pot: vilico malo zatrese in regrat bo padel nazaj v skledo, krompir ostane njej.  Torej, stori se tako:  pazljivo zatrese vilico z regratom in krompirjem. V skledo pade krompir in na vilici ji je ostal regrat. In oči so se ji povesile. Temu preprosto ni verjeti!!  Še dobro… še dobro, da je vse skupaj prekinil smeh, da je lažje pozabila… Evo, ta je velik, dober tek!

Kdaj je najbolj primeren trenutek urjenja družinske potrpežljivosti in poslušanja?

** Točno ob 15 uri, ko pride ljudstvo iz službe, vrtca, šole, šole, šole, vrta, teka… in ko najmanjši še stopi ne skozi vrata in že navija: mami, kaj naj danes oblečem za doma, mami kaj naj danes oblečem za doma……maaaammmmiiii kaj naj danes oblečem za doma…. mammi kaj naj danes oblečem za doma… mammiiiii a me slišiš, kaj naj danes oblečem za doma…. aja, a ni mami? Ne. Na vrtu solato nabira… aja… mami kaj naj danes oblečem za doma

Kdaj se počutiš najbolj močnega?

**Po urah učenja in v trenutku, ko se držiš nazaj in dopustiš, da bližnji doživlja svojo pot, popolnoma svojo pot, na svoj edinstven način, ti pa si samo poleg, brez  lastnih nepotrebnih smernic zanj.

Kdaj se čutiš  človeški v odnosu s profesorjem?

** Takrat, ko stojiš poleg njega, ko ni veš daljnega zidu, ko obadva podzavestno čutita, da obadva dihata in da  nimata razloga, da bi ogrožala drug drugega.

Največ do česar lahko prideš?

Verjetno so to razprte dlani, ki puščajo živeti.

Najbolj zanimivo vprašanje?

Verjameš vame?

I’m so secure, You’re here with me
You stay the same, Your love remains here in my heart

So close I believe, You’re holding me now
In Your Hands I belong, You’ll never let me go
So close I believe You’re holding me now
In Your Hands I belong, You’ll never let me go

You gave your life
In Your endless love
You set me free
And showed the way
Now I am found

All along, You were beside me
Even when I could’nt tell
Through the years, You showed me more of You, more of You

Oh ja.

Takle mamo. Pozivam vse: učte se! Res je dobr, jst se po dolgem času spet. Ma, ej, res je dobr. Od SILE!

 Pozdravljam vse drage sestre. Čuvajte svojo žensko toplino in globino in  nikar je ne zadržujte zase.

Pozdravljam vse drage brate. Čuvajte moč in varnost, ki jo imate in nikar se z njima ne ponašajte.

skavtski pozdrav!